Mislim, da smo takrat na nek način presegli te stereotipe in opozorili na ta pomen privatnih zbiralcev pri ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem. Osebno sem prepričan, da je težko govoriti o tem, kaj je kulturna dediščina na slovenskem, če poznamo samo gradivo v muzejih in galerijah, nekih državnih ustanovah, po drugi strani pa vemo, da se najmanj še enkrat toliko stvari skriva še gradiva v številnih zasebnih zbirkah, med katerimi so številne zelo skrbno zaprte. Tako da seštevek dragocenosti v zasebnih zbirkah in tudi v teh javnih ustanovah, tudi v industrijskih muzejih ali galerijah podjetij, lahko na nek način pokažejo pravo sliko o stanju na posameznih segmentih slovenske kulturne dediščine.