Leta 1995 sem bral v enem slovenskem časniku en članek o enem profesorju, ravnatelju OŠ v Rejkjeviku, ki se je odločil, da bi rad naredil muzej penisov sesalcev. In vem, da v tistem času je ta njegova pobuda naletela na neodobravanje lokalnih oblasti. Ko sem se lani srečal v na enem mednarodnem kongresu in sem tam spoznal kolege iz Islandije, sem vprašal, kako je zdaj s tem gospodom in njegovim muzejem udov.