To je pa pravzaprav ravno problem tako imenovane integracijske politike. Na našem primeru je tako, da dejansko samo mi delamo z vsemi temi tujimi državljani in včasih imamo tudi občutek, da sicer jih res vodimo za roko, ampak pač oni so tukaj, delajo za nas, mi jim vse preskrbimo, tako da noben drugi dejansko ne poskrbi za njih.
Ko recimo našega, ko ima 20 let, pa se noče pogovarjat po slovensko, to tudi zamerim.