Potem nadaljujemo mi, seveda z valjanim zlatom, da dobimo pravo debelino, ki jo lahko oblikujemo, luknjamo in tolčemo.
Sledi turban, pri katerem je več možnosti izdelave, na koncu pa krašenje z dragimi kamni.
V stoletjih, ko je pretila velika turška nevarnost, so jih obalni prebivalci vedno nosili ali pa so jih podarjali Cerkvam v znak hvaležnosti, ker so ubežali nevarnosti.