Najbolj drastičen ukrep je pa predvsem prepoved oziroma ukrep izselitev iz stanovanja storilca, tudi če je lastniško stanovanje, ob razvezi pa pripada stanovanje žrtvi, posebej, če živi z otroci. Nevladne organizacije svarijo pred nevarnostjo, da bi tako dragocen zakon ostal le mrtva črka na papirju, saj ta hip manjkajo še nekateri podzakonski akti, ki morajo zelo natančno opredeliti, katera institucija mora v primeru nasilja v družini, storiti kaj in v kakšnem roku, pa naj gre šolstvo, zdravstvo, socialo ali pravosodje. Vsa ta ministrstva so zavezana podzakonske akte v enem letu sprejeti, določijo se protokoli, ravnanja.