Izdelal je podroben zemljevid s slovenskimi in furlanskimi krajevnimi imeni, ki ga je natisnilo Slovensko planinsko društvo. Leta 1933. pa je v Planinskem vestniku zapisal: Prebivalstvo Rezije in Beneške Slovenije je bilo do svetovne vojne čisto slovensko. Leta 1901., preden je italijanska uprava začela pritiskati z nacionalističnega stališča, je štela občina Bardo od 484- ih družin 469 slovenskih.