Tukaj ne poznajo ne potic, ne gobanov, ne štrukljev, ne nobene druge take dobrine. Samo najbogatejši so si lahko privoščili poredkoma, če so imeli dovolj denarja, da so si kupili malo bele moke, pšenične, so si privoščili "tediščni" hlebec, dišeči kruh. To je bil zanje višek.