Ko sva enkrat šla obiskat našega sobratov, mi je po poti rekel, da ima duhovnik težave, in da ga bo oštel ko bova tja prišla. Na moje veliko presenečenje, ko sva tja prišla, župnik je prišel naproti, ga je objel in poljubil in kasneje v pogovoru nikakršnega očitka in potem sem videl, kako je to dejanje veliko bolj vplivalo na njega, kot ploha besed, opomini in okori. Vsako leto smo se razveselili njegovega dela ob kolinah, on je delal ko mesar, s fajfo v ustih in, pripravljal je vino za maše, pekel, kuhal je šnopc, ki še danes nosi njegovo ime Perkovec.