V začetku 19. stoletja je bila običajna naprava za prižiganje, sestavljena iz kresilnega kamna in jekla, ki pa sta povzročala. Kasneje so prišli do ideje, da bi vpeljali majhne koščke lesa, ki bi bili pomočeni v žveplo. Kmalu za tem pa so žveplu primešali še kalijev klorat in sladkor, da se bo povečala vnetljivost.