Beli fosfor so okoli leta 1835 približno uvedli in ga dodali v glavico vžigalice, predvsem zato, da so preprečili zelo neprijeten vonj. Neprijeten vonj je prej prihajal od antimonovega sulfida, torej pri nastanku žveplovih spojin, se širi neprijetni vonj in zato so dodali potem beli fosfor. S tem so sicer preprečili neprijeten vonj, vendar beli fosfor je zelo strupen in pri izdelovalcih vžigalic so se začele pojavljati bolezni kosti, predvsem vnetja čeljusti in zaradi tega so kasneje, v začetku 20. stoletja, prepovedale države uporabo belega fosforja s tako imenovano Bernsko konvencijo leta 1906.