Jaz sem takrat videl gledališče kot en moderen, odprt organizem, z letnimi ali pa dvoletnimi avtorskimi pogodbami. Se pravi, že v tem načinu razmišljanja o funkcioniranju ene produkcijske hiše, je bilo takrat to popolnoma, popolna znanstvena fantastika. Ampak ti ljudje so dejansko pristali tudi na to in videli so v tem eno možnost iskanja neke kulturne identitete, moram reči, zelo vizionarsko.