In zato sem na teh sedem let tega gledališča zelo, zelo ponosen in to se mi zdi, je usodno označilo, ne samo mene, ampak celotno ekipo in pa gledalce. In srečanje po 11- ih letih, s temi istimi gledalci in z novimi generacijami, ki prihajajo, je zato toliko bolj emotivno in toliko bolj presega neko normalno, nek normalen odnos, ker to gledališče je moje gledališče, nasploh se dejansko vedno ustvarja iz čiste ljubezni in ta ljubezen se potem pretaka in po 11- ih letih vidimo, da niti malo ni zamrla ali se spremenila. Gre za eno res ljubezensko razmerje, ki se ga ne da opisat z besedami.