Ampak vsaka predstava je en kronotok, vsak trenutek v predstavi je en zaključen kronotok, seveda pogojen z vsemi, z arhetipi, z vsem, kar je obstajalo, če razmišljaš o življenju kot o trenutku, kot o trenutku, v katerem je vse. To je en kondenz časa in prostora, za vse preteklosti, vse sedanjosti in vse prihodnosti. In ta trenutek je dejansko v teatru najbolj magičen, najbolj zanimiv, znajti se v prostoru, času in v trenutku, ki je vse, ki je en trenutek, ki je popoln.