Na vsej poti, predvsem pa na Vraški, lahko spremljamo s fosili izjemno bogate rabeljske plasti, ki se vlečejo proti prevalu čez Stože in še naprej proti vzhodu. Na plodnih in z vodo bogatih pobočjih so že od davnine pašniki, kamor še zmeraj ženejo past drobnico pastirji iz Mangartske planine. 1733 m visoki preval čez Stože je najlažji prehod na slovensko stran teh gora. Razgaljene rabeljske plasti imajo tu še posebno slikovito podobo, ostankov fosilnih školjk pa je toliko, da ima obiskovalec občutek kot bi hodil ob obali morja.