Načrtno sem rekel ohromljena, ker upam, da upanje vsaj zamre nazadnje. Se strinjam s tem, da recimo to, kar je študentsko gibanje prineslo, bodimo realni, zahtevajmo nemogoče, da je to tista napetost, ki ti pravzaprav daje energijo, da sploh kaj počneš. Sicer si mrtev in tako kot avtor oziroma ta glavni junak pišeš govore in že takoj s prvo besedo pišeš začetek lastnega pogrebnega govora.