To je tisti prastari strah, ki obstaja, da je tudi smrt. To moram priznat, da je bila tista prva misel, kaj bo, kako bo, kako bo z družino, kako bodo se šolali otroci, a bom kaj doživela ali ne in v bistvu prva opora je bila tudi sama družina, obenem pa sem danes hvaležna svoji mami, ki me je vzgajala tudi v verskem duhu, tako da sem tudi zmogla poiskat tudi to pomoč v sami molitvi, bi rekla posebej Brezjanska mi je nekako stala ob strani. pa sem tam malo, bom rekla pomolila, da bi se vse srečno izteklo.
Odvisno je od človeka, kakšno duhovnost posameznik živi.