Tudi v neki odgovornosti do tega transcendentalnega, do in seveda do samega sebe in do sočloveka. In ta živeti evangelij- če pogledamo, je bila prej omenjena Skandinavija- res je, številčno morda res ljudje ne prihajajo tako k Bogoslužju kot bi si morda duhovniki tam želeli, ampak čisto če ostanemo pri tem socialnem nauku, je pa ta evangelij vseeno v praksi zelo navzoč, je vsakodnevno živet in prepričan sem, da ravno ta pogled protestantske evangeličanske teologije na življenje, na našo odgovornost do okolja v katerem živimo, da je prav gotovo s svojo odprtostjo prispeval k temu, da so te države tudi danes ekonomsko, ampak tudi socialno najbolj razvite in prepričan sem, da bo tudi v bodoče ta vidik še posebej potrebno izpostavljati, kajti strinjam se da nobena ekonomija, pa še tako uspešna ekonomija, ne bo mogla rešiti težav in problemov tega sveta. Da bo tukaj vedno znova potrebna neka solidarnost med ljudmi, pa najsi na te vrednote gledamo v sociološkem smislu ali v smislu, da jih
vežemo na stvarnika, torej na transcendentalnost.