En sin je ostal doma mizar pri očetu, drugi pa smo šli po svetu v šole, v gimnazije. V Rušah sem prvič opazila, da govorim drugače od ostalih in so me takoj jemali nekoliko posmehljivo, meni se je pa štajerski jezik zdel neprijeten, neprijazen za uho in sem bila raje tiho, da me niso opazili. Ko pa sem prišla v Maribor, sem morala recitirati.