Torej, obisk na grobovih apostolov in, gotovo pomeni za škofe, ki smo prvi odgovorni za življenje Cerkve, veliko vzpodbudo. Da se zavedamo svojih starodavnih korenin, da ta dva apostola, ki predstavljata dva temelja Cerkve, sta bila prav tako človeka s človeškimi omejitvami in apostol je velikokrat odpovedal, vendar kljub temu, prav zaradi tega, ker je človeška nemoč tolikokrat navzoča, se je pa pokazala vedno znova tudi milost in obljuba, peklenska vrata ne bodo premagale Cerkve. S tem zagotovilom, da sicer moramo doživljati krizo in različne preizkušnje, ker nas to prečiščuje, prihajamo, da bi z novo močjo in z upanjem tudi po vzpodbudi okrožnice o upanju, ki jo je papež napisal, nadalje delali.