Moja pot v Karakorum je bila predvsem spomin na Buhla in nekako po pogovoru s Diembergerjem, kije bil zadnji z njim, ki ga je zadnji videl živega, sem želel pravzaprav v imenu obeh se še enkrat pokloniti najinemu skupnemu velikemu vzorniku.
Pot do vznožja karakorumskih velikanov je še danes dolga in vse prej kot lahka.