V petdesetih letih prejšnjega stoletja pa so bila to dejanja pogumnih in norih! Buhl je bil motor tega vzpona, ves čas je delal v konici, ko so pripravljali pot proti vrhu in seveda tisti odločilni ključni dan, ko je šlo za doseči najvišjo točko gore, so prišla na dan vsa ta utrujenost, poškodbe, ozebline z Nanga Parbata in v najbolj ključnem trenutku je Buhl seveda nekoliko opešal. Ni mogel slediti ostalim trem plezalcem, ki so bili takrat hitrejši od njega.