Vojak, ki je bil že v boju, po Merimeju je že ubil človeka, torej ima krvave roke in je to stalno nihanje med tistim, kar mu govori mama in tistim, kar ga vleče v, je v bistvu dilema te vloge, ki pač pripelje do recimo enega dosti, bi rekel nerodnega začetka do tistega strašnega vrha, kjer pač zabode na koncu iz ljubezni, iz čiste prepričane ljubezni.
To je ena vloga, ki je zelo tipična za lirski sopran in se mi zdi, da kar precej res super vloga zame, namreč vsi pravijo, da tudi izgledam kot. Meni so zdaj dodali samo tole kito glede na to, da sem se pred kratkim postrigla in je dejansko mi pisana na kožo tudi tale vloga.