Tam je ena hišica, enkrat so prišli pa noter trije domobranci in so v lepi dolenjščini prijazno vprašali, če je to mogoče amerikanska glasba. Ker smo imeli pa mi note zmeraj brez naslovov, čeprav so bile to prepisane amerikanske stvari, ki jih je on tudi pod kovtrom poslušal, takrat nisi mogel nič snemat, sem jaz rekel, to je slovenska glasba, saj slišite, ne. In so se s tem nekako zadovoljili, drugače bi pa bil pa kakšen Auschwitz ali kaj takega prav lahko.