V baletu na Bachovo glasbo se kaže liričnost ženskega giba, pripovedi zadostuje že lepota samega telesa. V moškem delu z naslovom Troy Game je koreograf povezal umetnost baletnega giba z borilnimi veščinami in akrobatiko, vključil prvine jazza in sodobnega plesa. Plesalci, ki se igrajo, bojujejo in tekmujejo, hkrati uprizarjajo parodijo na mačizem v današnji družbi.