Oni pa spet po svoje. Se pa imata rada in tudi konec je tako nekako silno prijateljski in tisti, ki pride na obisk ostane noter, v istem zosu smo, v isti areni smo. Ni več levov, sva dva stara siromaka, Kristjana, brez moči, brez soli v glavi, na pol dementna, ki pa se gresta še vedno neko vojno.