In se mi zdi, da gre to lepo skupaj. Ker vedrina, ki jo prineseš s seboj v življenje in v literaturo od mladih ljudi, ti potem v odnosu z odraslimi pomaga živet, se pa mestoma obarva s cinizmom in s satiro in to je potem pisanje za odrasle, bolj satiričnih tekstov. Jaz mislim, da resnega romana ne bom napisal nikoli.