Drugič, obstajati bi morali nadzorni mehanizmi, dobiti bi morali dovoljenje, predvsem bi moralo biti zelo jasno regulirano, koliko časa se ti posnetki shranjujejo in tako naprej. Tu je nekaj že urejeno v zakonu o varstvu osebnih podatkov, ampak, kot rečeno, se to zelo slabo aplicira prav na kamere, ki so postavljene na javnih mestih.
Z nadzornimi sistemi so, seveda, varovana tudi diplomatska predstavništva.