To, kar sedaj omogočajo elektronske oblike nadzorovanja, v zgodovini to prej nikoli ni bilo možno, zaradi tega, ker sta bila dva sistema nadzora med seboj tudi tehnološko radikalno ločena. Na eni strani smo imeli sistem nadzora panoptikuma, kjer tako rekoč nevidni nadzornik nadzoruje na tak način, da tisti, ki so nadzorovani, nikoli ne vedo, ali so res nadzorovani ali ne in se zato vedno obnašajo kot bi bili nadzorovani. In druga oblika nadzora, ki so jo vzpostavile demokratične revolucije, je bil javni nadzor, zlasti nad nosilci političnih funkcij.