Prva, dosti tako avtorefleksiven ali pa tako sem postal.
Se sprašujem zmeraj sam od sebe stvari, ki se mi dogajajo, jih sproti predelujem, zdaj, a je to zvečer, ko grem spat pa tistih deset minut v zrak gledaš, pa malo premišljuješ pa če se potem stvari same na tak način uredijo je v redu, če se stvari na ta način ne uredijo, imam jaz tišino, ki mi zelo paše, to so hribi, napokam se, grem, se usedem na en hrib gor pa tam premišljujem naprej, ali pa sploh ne, saj dostikrat sploh ni treba nič razmišljat pa se stvari potem vseeno, sam da veš, da so pa se potem stvari vseeno uredijo. Ta tretja varianta je pa seveda poiskat ljudi, ki so blizu, ki veš, da razumejo, pa se z njimi pogovorit pa počakat.