Potem bilo je dovolj okrog mene ljudi, ki so svetovali pa to pa drugo pa tretje, kup literature. Najbolj me je pa prevzelo pravzaprav Sveto pismo, torej knjiga, ki je bila na moji mizi oziroma polici celo moje življenje, ampak do poznih tridesetih let pravzaprav neopažena. In potem se je zelo spremenilo, začela sem ga sama prebirat in potem sem začela tudi razumevat, da tisti moj pobeg v new , da me je pravzaprav osamil, da sem se začela obnašati drugače kot sem se prej, odnosi so se začeli slabšati, kajti v teh drugih vejah, kjer sem iskala, sem pravzaprav sebe, človeka začela postavljati na Božje mesto, na mesto in to je seveda nujno privedlo do tega, da se odnosi krhajo in so se tudi krhali.