Da tišina je kot ocean sreča je brezčasen le čez plan, ob meni se prebujaš v sveži dan in zavem se, ljubim te. V vrvenju množice izgubljen, kot v utrinek padeš v ritem ustaljen, nasmeh je naenkrat rojen, ko se zavem, da ljubim te. Četudi drugi daleč so, da sedli bi pod najino nebo, kjer sonce je svetlejše, bolj toplo.