Vedno pravim, da delam zgodbe, poročam o tem, kar si vsi želimo, da se ne bi nikoli dogajalo nam samim. Tukaj seveda je na eni strani strah za lastno življenje, na drugi strani pa tragika ljudi, o katerih poročam, najsi bo to palestinska mati, ki je ravnokar izgubila svojega otroka. Kaj boš rekel ženski, ko stojiš zraven nje v bolnišnici in veš, da ta otrok nikoli več ne bo hodil, nikoli več ne bo razmišljal, šel v šolo, vidiš njegovo truplo prerešetano s kroglami.