Adventi venec lahko kupimo v trgovini, tudi jaslice, tudi lučke, vendar molitve ob Adventnem vencu, prijateljstva, ljubezni do bližnjih, obiska bolnikov, kot duhovnik bi rekel spovedi, udeležbe zornic, ki so jim nekoč rekli zlate maše, obiska sorodnikov, prijateljev in vsega tega kar dejansko nas povezuje, tega pa ne moremo kupiti v trgovini. Če hočemo moliti, peti, se duhovno poglabljati, se je potrebno umiriti, si vzeti za to čas, razmisliti o svojem življenju in tudi o svojih nakupih in svojih potrošniških ritualih, ki se danes dogajajo med nami. A to pravzaprav bežimo sami od sebe na nek način?