Enako bogata je bila nekoč seveda tudi notranjščina, ki jo zaznamuje zlasti osrednja dvonadstropna slavnostna dvorana, poslikana s prizori iz življenja antičnega junaka Herakleja. Dornava se prvič omenja leta 1178, ko je prešla Dornava z okolico iz rok rimskega cesarstva v roke salzburške škofije, kjer so se vodili podatki o hubah, to je kmetijah, ki so plačevale desetino. Ta kompleks sega do reke Pesnice, začne se s kipom Brezmadežne, lipov drevored, potem je predvrt, v katerem je bila ena velika značilnost, to je bila zbirka citrusov, približno dvesto je bilo oranževcev, limonovcev. Zatem je bil sprejemni, oziroma notranji vrt, Neptunov vrt, sadni vrt, na koncu gozdovni kompleks in vse skupaj se je zaključilo z Nepomukom pri stari Pesnici. Nepomuk pa je tudi zaščitnik pred poplavami.