nova beseda iz Slovenije

TVS - Odprti kop - Knjiga mene briga: Marko Švabić: Sonce, sonce, sonce; četrtek, 13. december 2007, poved v sobesedilu:

Pet let zatem izide Sonce, sonce, sonce, tekst, ki na nek način podobno kot v poeziji razstreli tedanjo prakso slovenske proze z izjemno žuborečim jezikom, s posebnim odnosom do vsake besede, s poetizacijo besed takih, kot so, izven nekih ideoloških in drugih kontekstov. Seveda pa ne gre pri zgolj za izjemno prefinjen odnos do jezika, ampak seveda tudi za igranje z žanri, za pravzaprav preizkušanje najrazličnejših pripovednih tehnik, tudi takih, ki se zdijo nenavadne, zadaj je pa vseskozi ena tesnoba, eksistencialna tesnoba, ampak seveda povedana brez tega tipičnega eksistencialističnega patosa, nekako preseva skozi to gosto tkanje, ki sestavlja roman oziroma pripovedni tekst Sonce, sonce, sonce. je vplival s tem tekstom na številne generacijske kolege in avtorje naslednjih generacij, vse od predstavnikov tako imenovane proze, recimo,, do mlajših avtorjev, kot so ali pa in pravzaprav ta njegova nekoliko razbrzdana jezikovna pozicija in hkrati misel, ki stoji zadaj, vpliva pravzaprav na prozo vse do danes, pa čeprav je ta tok manj viden, čeprav je na prvi pogled manj pomemben, preprosto zato, ker ni doživel tovrstne kanonizacije kot mogoče avtorji, ki so se na prvi pogled bolj ukvarjali s temeljnimi družbenimi problemi, z njihovim reševanjem.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA