nova beseda iz Slovenije

TVS - Odprti kop - Knjiga mene briga: Marko Švabić: Sonce, sonce, sonce; četrtek, 13. december 2007, poved v sobesedilu:

Tokrat se bomo pogovarjali o kultnem romanu Sonce, sonce, sonce. je naredil po mojem mnenju podobno za slovensko prozo, kot je storil za poezijo s svojo legendarno pesniško zbirko Poker leta 1966. Pet let zatem izide Sonce, sonce, sonce, tekst, ki na nek način podobno kot v poeziji razstreli tedanjo prakso slovenske proze z izjemno žuborečim jezikom, s posebnim odnosom do vsake besede, s poetizacijo besed takih, kot so, izven nekih ideoloških in drugih kontekstov. Seveda pa ne gre pri zgolj za izjemno prefinjen odnos do jezika, ampak seveda tudi za igranje z žanri, za pravzaprav preizkušanje najrazličnejših pripovednih tehnik, tudi takih, ki se zdijo nenavadne, zadaj je pa vseskozi ena tesnoba, eksistencialna tesnoba, ampak seveda povedana brez tega tipičnega eksistencialističnega patosa, nekako preseva skozi to gosto tkanje, ki sestavlja roman oziroma pripovedni tekst Sonce, sonce, sonce.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA