Če je za bralca, ker jaz nisem ves čas odprt, me moji lastni verziji tako iritirajo že na začetku, da se mi zdijo popolnoma nesmiselni, tako da če ne bi bilo teh potrdil, prevodov in tako dalje, nekega zanimanja v ožji krogih, bi si rekel, kaj, so to ni nič, to je iritiranje ljudi. Ampak, če se potem prebija ta neka gladina, drsna ploskev, potem se v tem svetu lahko ostane, se prebija, se klanja, se sanja, se tipa, oz. se odpre to, kar poezija je, da širi svet, da omogoča dihanje, da nas sprošča, odpira vesoljsko ljubezen, skratka, da lahko upamo in bolj intenzivno živimo. Gotovo ne občudujejo vašo poezijo vaši zvesti bralci na Slovenskem, ampak doživlja vedno več priznanj tudi v tujini.