V bistvu zelo srečno. Po eni strani imam slabo vest, ker veliko objavljam in v bistvu je to breme, ampak po drugi strani je pa ta strast, oz. to veselje ta žar, ki se dogaja s pisanjem, to kam jezik pelje, kako se obnavlja, kako se rodi, neverjetno lepo. Zdaj je že tako, da čedalje manj vem, kar počnem je, da sem enostavno priključen, ko se jezik zgubi in jezik pelje.