To Afriko komentira tako živo in si danes lahko predstavljamo skozi pesnitve, kakšna je Afrika takrat bila. Takrat pa niso pisali v Afriki, zlasti ne pesniki, tja so hodili avanturisti, mogoče kakšen žurnalist, kraljevi angleški uslužbenci, pa še takrat so se že začele prve vstaje, tako delavske, komunistične proti imperialističnim silam, osamosvajali so se med seboj, vojskovali črnci in vse to komentira.
Nemiren, kritičen, zajedljiv, nežen, ranljiv- vse to je Vitomil v svoji poeziji.