Vitomil se je z vso umetniško močjo posvečal predvsem pisanju romanov. V šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ustvaril impresiven opus- Od potovanja na konec pomladi prek Menueta za kitaro do Komedije človeškega tkiva, Levitana in drugih del. V sodobno slovensko prozo se je vpisal kot izjemen portretist kaotičnega dvajsetega stoletja in njegovih junakov- nemirnih, strastnih, razdvojenih, iščočih posameznikov.