Pokriva predvsem najnujnejše stroške- stroške za hrano, osnovne stroške bivanja, šolanje. Vse drugo, kot je ponudba na področju kulture, izobraževanja in zdravstvenih storitev, se iz družinskega proračuna prepogosto črta.
Z realnim obnašanjem in s spoznanjem, koliko si kdo lahko privošči, mislim, da je možno osnovne potrebe pokrit.