Kot gozdar je dobil prvo službo na Slovenskem, v okolici Novega mesta in domnevajo, da je tam tudi že razmišljal o svojem največjem izumu, ladijskem vijaku. Pozneje ga je življenjska pot vodila v druge kraje, predvsem pomembna sta Benetke in, tudi Kranjska Istra in tako naprej, tako da si je pridobil vpogled na velik del slovenskega ozemlja, na njegovo problematiko in na njegove gozdove, ki so bili v tistem času že zelo izropani, on je bil pa zadolžen za potrebe ladjedelnic, ladje so bile takrat pretežno še lesene, dobavlja les. In to je lahko naredil samo na dva načina, z zelo dobrim gospodarjenjem s tem, kar je gozd lahko dal in z pogozdovanjem, kjer je uvajal popolnoma nove metode, obenem pa je bil tudi eden prvih, ki se je zavedal široke ekološke funkcije gozda, da gozd ni samo tovarna lesa, ampak da ima še mnoge druge funkcije.