Postopoma, ker vsak jez je imel svojo določeno vizuro, točko, višino, ki je nisi smel prekoračit, ker če je dvignil, je škodil že drugemu. Potem so šle gor žage, skozi gor, do zadnje, Laškerjeva se ji je reklo, in tam je bilo vedno pomanjkanje vode, ki je bil vezan prav na izvir, ta vrhnji. Ker recimo v sušni dobi je tisti izvir presahnil, no in tam se je vsak večer molilo venec in še zraven očenaš, še za en potreben dež.