Skupaj smo se zbirali čisto po naključju, iz različnih koncev Slovenije, in sicer širila se je novica, da gremo in kdor je imel pač veselje, željo, deloval je na duh Svetega Duha, se je pač odločil, priključil nam in potem smo poletje skupaj preživeli.
Mesto otrok, oziroma ta Ciudad de los ninos, je kot nekakšen internat. V njem živijo predvsem ti revnejši otroci, večina ima skoraj enega starša ali pa sploh staršev ne poznajo.