Jaz moram reči, da sem bil, Bogu, premajhen, da bi to zavestno doživel, za sestro in brate je bilo to verjetno veliko hujše. Se pa spominjam, da sem imel prazen krožnik, da sem vse pojedel in da sem šel k eni skupini žensk s praznim krožnikom, da bi še kaj dobil in da me je ena prijela in da me je zaprla v en, kjer je bila žična ograja. Tega se spomnim.