To je bila majhna kmetija, potem stric, oziroma oče, če tako rečem, je bil bolan, tako, da sem moral že kot otrok tudi kar prijet za delo in šola je bila potem nekako postranska zadeva. Tam smo se nekako dnevno borili za preživetje, moral sem na pašo, moral sem kosit, moral sem na polje, v gozd, tako, da je to bilo, bi rekel tisto, kar ni bilo v prid moji bodočnosti.
Ampak kljub temu sem se tam le počutil varnega, bil sem preskrbljen.