Ko so po mene prišli, z menoj je bila enako stara ena punčka, ki sva bila vedno skupaj in ko je teta prišla po mene, je ta punčka rekla, vzemite še mene.
To je bila majhna kmetija, potem stric, oziroma oče, če tako rečem, je bil bolan, tako, da sem moral že kot otrok tudi kar prijet za delo in šola je bila potem nekako postranska zadeva. Tam smo se nekako dnevno borili za preživetje, moral sem na pašo, moral sem kosit, moral sem na polje, v gozd, tako, da je to bilo, bi rekel tisto, kar ni bilo v prid moji bodočnosti.