V osrčju gospostva nad sotočjem Poljanske in, so na vzpetini Krancelj freisinški škofje postavili stolpasto utrdbo. V njenem varstvu se je začela razvijati mestna naselbina Škofja Loka, ki se konec 12. in v začetku 13. stoletja omenja, kot Lonka, loka, lak. Od druge polovice 13. stoletja pa že srečujemo slovensko obliko krajevnega imena.