Žrtve sovražnega govora trpijo za vrsto psihosomatskih motenj, kar podpira raziskave inštitutov za mentalne bolezni. 50 odstotkov žrtev sovražnega govora namreč kaže samomorilska nagnjenja ali trpi za kroničnimi depresijami. Sovražni govor pa z manipuliranjem in spodbujanjem diskriminacije omejuje tudi svobodo ljudi ali jih celo vodi v vojno, primer Ruanda. Z uporabo medijev je vodilna državna struja širila svoja sovražna in skrajna prepričanja o manjvrednosti manjšine Tucijev.