Gre se za to, da se je človeški duh v tej fazi, v tem obdobju že zelo oddaljil od šamanov, od šamanizma, to se pravi od tistega prastanja, ko pravzaprav so ljudje nekako živeli v sanjah, ko ljudje niti niso, v narekovajih, zmogli razlikovati, odnosno jim je bilo v narekovajih vseeno, kaj so sanje, kaj je realnost in tako naprej. Torej tukaj pa Faraon več ni zmogel živeti v sanjah, se pravi on več ni bil sposoben, da bi sam sebi razlagal sanje, odnosno cela družba egiptovska je že tako daleč odšla po v te arhetipske podzavesti ali od tega arhetipskega nezavednega, da so že potrebovali razlagalce, kot je tudi dandanes. Razlaga sanj po je pa najbrž tudi nekaj posebnega, drugačnega kot pri šamanih.